Naj bo na krožniku rdeča

 

Antioksidantne snovi, kot sta vitamina C in E ter karotenoidi, mikroelementi selen, baker, mangan in cink ter flavonoidi, koencim Q10 in ubikvinon, so najpomembnejši elementi prehrane, ki skrbijo za normalno delovanja imunskega sistema, da se vsak dan bojuje proti različnim mikroorganizmom, še preden povzročijo kakršne koli zaznavne težave.



External link opens in new tab or window

 

Prva obrambna linija telesa, ko ga napade virus ali bakterija, sluznica v ustih, druga obrambna linija pa je zdrava črevesna mikroflora. »Kar 70 do 80 odstotkov celic imunskega sistema se nahaja v sluznici črevesja.« Doda, da na imunski sistem vplivajo tako hrana kot čustva. »Žleza, ki vpliva na imunski sistem je priželjc oziroma timus, ki leži takoj za prsnico, blizu srca. Ko deluje dobro in občutimo srečo, ljubezen, pogum, smo zdravi in polni energije. Nasprotno je, ko smo zaskrbljeni in občutimo strah. Takrat se zmanjša ali celo ustavi pretok skozi srčno čakro, zmanjša se tudi energijski potencial drugih energijskih centrov. Tedaj človek zboli in sicer na delu, kjer je najbolj ranjen.«

 


External link opens in new tab or window

Vitamin C


Vitamin C s kemičnim imenom askorbinska kislina poleg drugih lastnosti poveča sposobnost belih krvnih celic in pospešuje nastajanje protiteles. Vitamin Vitamin C je prvi vojščak, ki skrbi za močan imunski sistem,« pravi sogovornica. Topen je v vodi in se ga večji del vsrka že preko sluznice v ustih. Najbogatejši vir so sadje in zelenjava ter sveže pripravljen sok iz njiju. V tem letnem času ga dovolj zaužijemo s surovim zeljem, brokolijem, brstičnim ohrovtom, cvetačo, papriko, precej ga je tudi v poru, paradižniku in krompirju. V naravi sta vedno skupaj vitamin C in flavonoidi. Flavonoidi, tudi močni antioksdianti, vplivajo na izkoristljivost vitamina C. Najbolj znani in koristni flavonoidi so antociani, ki sadju in zelenjavi dajo vijolično barvo: borovnice, rdeče zelje, rdeča pesa, črno grozdje, bezeg, robidnice.



External link opens in new tab or window


Provitamin A - Karotenoidne snovi


Najboljši vir vitamina A je korenje, ki vsebuje karotenoide – predstopnjo vitamina A. Karotenoidi so močni antioksidanti, topni v maščobah. Priporočljivo je, da poleg korenčkovega soka zaužijemo nekaj maščob, da se karotenoidi vežejo. Karotenoidne snovi so v oranžno, rumeno in rdeče obarvanem sadju in zelenjavi (korenje, paprika, jagodičevje, paradižnik, pomaranče, feferoni, marelice, čebula), precej jih je tudi špinači. Karotenoide lahko organizem pretvori v vitamin A, ki spodbuja rast priželjca in obenem povečuje število belih krvničk, 'policajev' imunskega sistema. Rdeča barvila iz sadja in zelenjave so trikrat močnejši antioksidant od vitamina E in za več kot polovico bolj močan antioksidant od vitamina C.