Skrivnosti aboridžinskega zdravljenja

SKRIVNOSTI ABORIDŽINSKEGA ZDRAVLJENJA

Kadar se nečesa zaveš, imaš manj razlogov za strah. Za večino med nami je življenje kot nekakšno kukanje skozi luknjico v zidu v nekaj onstran nas. Vse, kar je zunaj našega omejenega vidnega polja, zbuja nelagodje, ker je neznano in malce srhljivo. zavedanje nam pomaga razširiti zaznavo in odgnati strah.

Iz vsebine:

Odpuščanje je protistrup za obtoževanje. Ko nekomu odpustiš, se osvobodiš. Pogosto se zgodi, da po odpuščanju začutimo, kakor da nam bi sneli breme s hrbta. Kajti jeza in obtoževanje sta nabita z izjemno negativno energijo.

In prav kot se moraš naučiti, da odpustiš drugim, se moraš naučiti, da odpustiš sebi. Nauči se sprejeti, da ima vse v življenju, vključno s trpljenjem, neki višji namen – pomaga ti odkriti, kaj naj bi delal tukaj na zemlji.

Spregovori s stvarnikom, virom, ne da bi čakal, da te nič več ne moti… Vse je najboljše ozdraviti tako, da zaupaš in predaš vse svoje telesne, čustvene in duhovne težave Bogu, zdravilcu v sebi. Zdravljenje v resnici izvira iz božanskega, z ravni moči, s katero se človeka ne more meriti.

»Stavki napisani na teh listih, ti bodo pomagali odstraniti jezo, zamero, sovražnost in podobne negativne energije. In programirali te bodo na pozitivna prepričanja in čustva….Ključ do reprogramiranja je v tem, da zaobideva tvoj zavestni um in neposredno nagovoriva nezavednega….Zdaj ti bom položila brisačo na trebuh, da listi ne bi zdrsnili z njega. Rada bi, da se sprostiš, osredotočiš in vsrkaš reprogramiranje. Pomagalo bi, če bi lahko zdrsnil v meditativno stanje.«

Rose je položila kup listov pod mojo srajco in jih namestila sredi prsi, tik nad srcem. Ležal sem in prisluškoval glasovom vaščanov ter se trudil umiriti. Nenavadne so se mi zdele Rosine besede o tem, da moje telo zna brati. Začutil sem, kako se del mene, ki je pripadal fiziku, poskuša prikrasti nazaj in me spodkopati. Vendar mu nisem dovolil. Prišel sem že predaleč.

…Zaprl sem oči in se potopil v tišino in mir. Ne vem koliko časa je minilo, kajti bilo je, kakor da bi zdrsnil v brezčasen prostor….

…V preblisku spoznanja sem ugotovil, da je vse tisto, čemur sem pripisoval pomembnost – kopičenje denarja, uspeh in materialne dobrine -, v resnici nepomembno in prazno. Vse življenje nisem ničesar čutil. Živel sem brezčutno in zamudil vso radost, žalost, ljubezen, odpuščanje in sočutje – vse temeljne kane življenja. Postalo mi je kristalno jasno, a je v resnici pomembna le sposobnost čutenja…. Ključavnica, skozi katero sem gledal svoje življenje, se je spremenila v odprta vrata. Vse je bilo mogoče, bil sem v ljubečih rokah Boga….Bil sem na novo rojen.